ZAKAJ ACCESS CONSCIOUSNESS?

Vedno, ko sem se odločila za spremembo v svojem življenju, se mi je zdelo, da telo zelo počasi prihaja za mano. Korak mi že sam po sebi nikoli ni bil niti najmanj prijeten, vedno sem čakala do zadnjega, dokler mi voda ni začela zalivati grla. Odlašala sem dokler se mi ni zazdelo, da nimam nobene izbire več, šele nato sem se odločila in stopila naprej.

Ko sem to storila, sta me navdušenje ob zaznavi prihodnosti in vznemirjenje vedno razširila v neskončnost, potem pa se je začelo oglašati izčrpano telo, ki me je ob vsaki priložnosti opozarjalo nase. Nisem vedela kako naj ga napolnim, kazalo je, da je vreča brez dna. Z vsakim korakom naprej sem stopala pol koraka nazaj ali pa sem se ob tem vsaj močno zaustavljala. Vedela sem, da bi to lahko bilo boljše, predvsem pa prijaznejše do mojega telesa, vedela sem, da bi med procesom spremembe lahko veliko bolj uživala.

Ogromno energije sem porabljala za to, da sem bila zgolj v redu. Zgolj ok. In tega mi je postalo dovolj. Spraševati sem začela po lepoti na vsakem koraku, po najboljšem možnem življenju, po presežkih, po zabavi, po igrivosti, po navdušenju, po temu kar je v tem trenutku onkraj predstavljivega in ravno zaradi tega še toliko bolj navdihujočega. In spraševala sem po lahkotnosti z vsem tem.

Vedno sem vedela, da obstaja nekaj, kar mi bo prineslo radost v kreacijo živjenja in zavedanje tega je bilo tako močno, da nikoli nisem odnehala z iskanjem in raziskovanjem. Sledila sem sebi, sledila sem svojemu vedenju, po letih zanimivih izkušenj izpopolnila svojo komunikacijo s telesom in kmalu naletela na Access Consciousness. Začela sem z Barsi in kmalu nadaljevala še z ostalimi procesi. Moje telo si jih je noro izbiralo, nehala sem spraševati zakaj, enostavno še bolj sem se odprla njegovemu vedenju in vsemu, kar me je tako prijetno vabilo k sebi. Že par dni po prvem tretmanu mi je postalo kristalno jasno, da je to nekaj po čemer sem tako dolgo spraševala in da se je moje življenje šele takrat zares začelo.