O H R A N I

 

 

 

Mami pravi, da je bil eden mojih prvih izrečenih stavkov vprašanje zakaj moramo jesti in spati. Vse drugo na tem svetu je bilo toliko bolj navdušujoče, da sta se mi običaja kar dolgo upirala. Danes ugotavljam, da sta lahko pravo doživetje. Sploh ko spim ob urah, ki ustrezajo mojemu telesu in ko okušam hrano, ki si jo izbira.

Spet z veseljem pripravljam hrano. Kuham jo. Pečem. Miksam. In jo tudi jem.

Velika zasluga za to gre Matevžu, ker je velik gurman in ob hranjenju vsakič tako luškano prede, da je nalezljivo. Jutri ima rojstni dan in naredila sem mu veliiiiiko torto.

Zadnjih sedem mesecev me hrana ni zanimala. Jedla sem malo in to, kar je mojemu telesu resnično odgovarjalo. Junk in sladkarije. Opustila sem tudi vsa prehrambena dopolnila in vse, kar lahko rečem je to, da še nikoli nisem bila v boljši formi. Vmes sem se brez napora znebila celo celulita, ki mi je predstavljal težavo odkar sem pri šestnajstih začela s hormonsko terapijo.

Kdor me pozna, ve, da sem zadnjih deset let večino svojega časa posvečala prehranjevanju. Začela sem iz radovednosti, potem pa me je pošteno zaneslo. Prve tri mesece je bilo zabavno, naslednja leta pa ne več toliko. Urejala sem se v definicije zdravega, sledila sem zaključkom primernega in etičnega, pri tem pa ignorirala najpomembnejše – svoje telo in vse njegove želje. Preslišala sem čisto vsa sporočila, s katerim me je vabilo k spremembi. Morala sem doseči dno in si nakopati vse mogoče diagnoze, da sem bila pripravljena iz življenja in jedilnika izpustiti vse, kar zame ni bilo več dobro.

Cenim vsako preteklo izkušnjo, še bolj pa sem hvaležna za vse, ki so mi bili v velik doprinos, da sem stopila korak naprej.

Ko sem se prvič odločila prisluhniti telesu, mi je postajalo jasno, da hrana zame sploh nima več takšnega pomena kot v preteklosti, vseeno pa sem se še nekaj mesecev borila in trmarila. Kljub novemu zavedanju sem se odločila, da si bom projekt pustila za konec. Postal je moja češnjica na čokoladni tortici. In privoščila sem si jo nekega zimskega jutra v Ljubljani. V orgazmični eksploziji sladko-kislega okusa sem sklenila, da imam dovolj vseh zadržkov, sodb in dvomov glede prehranjevanja. Jedla bom samo še to v čemer bom uživala in dokler bom orgazmirala ob vsakem grižljaju.

Dovolila sem si vse in prvi teden je bilo noro. Telo si je izbiralo najbolj nezdrave zadeve, kar se jih lahko spomnilš, med drugim tudi Coca-Colo in hamburger iz McDonaldsa, moj sveti ne v vseh prejšnjih načinih prehranjevanja. Z mesom sem bila sicer še vedno previdna, ko pa so mi na mizo tretjič zapored prinesli mesno jed namesto naročene zelenjavne, sem jo preizkusila. Mesnih produktov nisem jedla od svojega šestega razreda in moram priznati, da me je okus domačega kuhanega pršuta prijetno presenetil.

If u love me, keep me coming <3

IF YOU LOVE ME

$
Personal Info

Donation Total: $1

Thank u!

Something to Say?

Your email address will not be published.