Sreda, 7.6.2017

Danes sem se prvic po dolgih mesecih zbudila lenobna in zaspana, zdelo se mi je, da bi lahko cel dan prelezala. Se nekaj casa sem se valjala po postelji in se cartala ovita v mehke rjuhe. Zadisali so mi piskoti. Na Tenerifih sem jih zjutraj pogosto jedla preden smo zakorakali v nov dan poln vznemirljivih dogodivscin. Vstala sem in se odpravila v trgovino.

Izstopim iz stanovanja, zaklenem vrata, pograbim kolo in poklicem dvigalo. Ko se odprejo vrata preseneceno ugotovim, da je cisto polno. Tudi to se mi je zgodilo prvic v tem bloku. Ljudje v pritlicju izstopijo, ponovno pritisnem gumb. Cakam. Dvigala ni. Pritisnem ponovno, lucka se takoj izklopi, dvigala ni. Se 30 sekund pocakam. Nic. Pritisnem na stikalce zavedanja in v trenutku izstopim iz avtomatizma. Ugotovim, da mi veliko bolj pase iti pes do trgovine. Zaklenem kolo na hodniku, pozabim na dvigalo in ze navduseno tecem po stopnicah. Kaj vse lahko danes se dozivim prvic? Vsak korak do trgovine se mi je zdel drugacen. Na pol poti pozabim na piskote, zadisi mi zajtrk v SEMu. Vstopim in pogled se mi zaustavi na svezih rogljicih. Vzamem polnjenega s pistacijevo kremo. Ker ga se nikoli nisem. Pozanimam se kaksne zelene caje imajo in vzamem Manon, ker se nama z natakarico niti sanjalo ni kaj bi to lahko bilo. Medtem ko sem cakala, da mi postrezejo, sem ugotovila, da nisem vec lenobna in zaspana. Niti najmanj! Cela sem vibrirala. Telo mi je danes na taksen nacin zelelo sporociti naj se ne ustavim, naj ne neham kreirati, naj ne neham izbirati novih, norih in inspirativnih stvari, ki jih se nikoli nisem izkusila. Kaj vse je mogoce zdaj, kar prej se nikdar ni bilo?

If u love me, keep me coming <3

IF YOU LOVE ME

$
Personal Info

Donation Total: $1

Thank u!

Something to Say?

Your email address will not be published.