D O P U Š Č A N J E

Zdi se, da včasih še vedno izbiramo delovanje po programih naših prednikov, staršev, sorodnikov, prijateljev, partnerjev. Njihove vrednote, načine čustvovanja, čutenja in razmišljanja sprejemamo za svoje. Včasih še vedno slepo/na zaupanje/upanje kupujemo njihove zgodbe, prepričanja, omejitve, zaključke, eno in edino pot do cilja, čeprav dobro vemo, katera bi bila za nas boljša in lahkotnejša, da je nešteto načinov kako priti do spremembe po kateri sprašujemo in da še nikdar nismo imeli večje možnosti izbire, kot jo imamo danes.
Kaj če nam niti za ceno pripadnosti, spoštovanja, razumevanja, sprejetosti in ljubezni, ni več potrebno sprejemati in izbirati ničesar, kar na nas ne deluje blagodejno?
Kaj če lahko izbire drugih in vse kar definirajo kot nesprejemljivo, nespremenljivo, dobro, slabo, pozitivno, negativno, primerno, neprimerno, mogoče, nemogoče, zaznamo zgolj kot eno izmed zanimivih stališč? Kaj če namesto sprejemanja njih in njihovih zgodb, raje izberemo dopuščanje tega? Kaj če si ob tem istočasno podarimo tudi možnost, da za nas mogoče velja nekaj povsem drugega? Kaj če jim lahko vedno dopuščamo, da so kar so, da izbirajo, karkoli že izbirajo in da še naprej verjamejo v to kar verjamejo? Kaj če jim namesto vstopanja v ‘svet tisočerih dram’ in njihovega razumevanja, tako pravzaprav ponudimo možnost, da enkrat za vselej izstopijo iz začaranega kroga v katerem se vrtijo?
Kaj če jih na tak način spomnimo kaj je resnično in kako lahkotno, igrivo in zabavno je življenje, ne glede na to, kaj nas obkroža?
Kaj če lahko sebi in drugim vedno dopuščamo biti to, kar smo?

If u love me, keep me coming <3

IF YOU LOVE ME

$
Personal Info

Donation Total: $1

Thank u!

Something to Say?

Your email address will not be published.